Na ekskurzijo v tujino smo se dijaki 3. letnika elektrotehniške in računalniške smeri podali s profesorjema Robertom Čebronom ter Renatom Reščičem in profesoricama Katarino Mozetič ter Bojano Modrijančič Reščič.
Na poti do Dunaja, ki smo jo začeli v Novi Gorici, v Ajdovščini pa pobrali še nekaj dijakov, smo se ustavili dvakrat.
Ko smo prispeli na Dunaj, nas je, dijake 3. Ra, že presenetila količina ljudi v mestu. Opazili smo tudi raznolikost prebivalstva. Ogledali smo si različne zgodovinske zanimivosti, kot so grobnica Habsburžanov, Štefanova katedrala, parlament itd. Presenetila nas je tudi arhitektura mesta, ki je drugačna od naše. Prvič smo videli našo vodičko v akciji, saj nam je ob vsaki zgradbi ali znamenitosti, ob kateri smo se ustavili, povedala nekaj zanimivega in poučnega. Tudi na avtobusu nam je pripovedovala različne zgodovinske anekdote, tako da se nismo dolgočasili. Po ogledu Dunaja smo se odpravili proti Bratislavi, kar je bil krajši prevoz, saj pot od Dunaja do Bratislave traja približno uro. Ko smo prispeli v Bratislavo, nas je presenetila razlika med energijo in ljudmi v primerjavi z Dunajem. Arhitektura se je spremenila in vse je bilo mirneje. Po namestitvi v hotelu smo večerjali in odšli v sobe. Hotel nam je bil všeč, sobe so bile prostorne in udobne, opremljene s hladilnikom, hrana je bila okusna, osebje pa prijazno. Naslednje jutro smo zgodaj vstali, pozajtrkovali in se odpravili v tovarno Volkswagen. Tam so nas presenetili roboti in čistoča prostorov. Nato smo si v centru Bratislave ogledali katedralo svetega Martina, trg in slovaško narodno gledališče. Zagledali smo se v francoskega vojaka, lepega Nacija ter Čumila. Sledil je daljši odmor, da smo se najedli in se poslovili od mesta.
Pot nazaj je bila nekoliko daljša, a nekateri smo spali, drugi so peli. Kot dijaki bi želeli poudariti, da nam bo ta ekskurzija ostala v spominu kot prvi izlet 3. Ra izven Slovenije. Uživali smo v novem in udobnem avtobusu ter v zanimivih pripovedih naše vodičke Edite, brez katere ta ekskurzija ne bi bila tako zanimiva. Prav tako smo cenili odnos med nami, dijaki, in profesorji, ki je bil poln spoštovanja in zaupanja, tudi ko smo bili v drugi državi. Edina stvar, ki bi bila lahko boljša, je, da bi bilo več časa za počasnejši in bolj sproščen ogled obeh mest.
Dijaki 3. Ra