V petek, 2.6.2023, smo se štirje dijaki 2. Ra Brin Blažko, Aleksandar Kovačević Žak Vrtovec ter Matija Komel Ferfolja odpravili s profesorjem Renatom Reščičem v Velenje, kjer je v Rdeči dvorani potekalo tekmovanje WRO. Že zgodaj zjutraj sta na mizi robotka obeh naših ekip čakala na začetek tekmovanja. Izvedeli smo, da se bo 184 tekmovalcev iz 46 ekip borilo za zmago, ki bo prinesla uvrstitev na svetovno olimpiado v Panami.

Organizatorji so nam najprej predstavili zgodovino tekmovanja, nato pa smo imeli prvi sestanek z mentorji, saj med pripravami robotov niso smeli biti z nami. V tem času smo tekmovalci pripravili naše računalnike in robote ter se pogovorili s profesorjem o načrtih. O tem smo se že pogovarjali tudi v šoli. Zaćel se je prvi vadbeni čas. Na voljo smo imeli eno uro, v kateri smo morali testirati svojega robota in dodati manjkajoče dele v program, ki bi nam prinesle več točk. Na voljo je bila le ena tekmovalna površina, zato smo morali čakati v vrsti za preizkušanje robota. Po tem smo imeli še 10 minut posveta z mentorji, med katerim so morali biti naši računalniki zaprti. Drugi vadbeni čas je bil nekoliko krajši. Robota smo ponovno preverili ter popravili manjše napake. Najin robot, Aleksandrov in moj, je imel veliko težavo s točnostjo, saj sva morala paziti, kako se obrača in za koliko časa se premika. Ko je minilo 50 minut, je sledil prvi pregled robotov, randomizacija in tekmovanje, pri katerem smo imeli le eno možnost. Ekipa “Teletne”, v kateri sta bila Brin in Žak, se je v tem poskusu zelo dobro odrezala, najina “Maco” pa ne tako. Dobila sva nekaj točk za prvo nalogo in za nepodrt zid na drugem koncu površine Med odmorom smo si lahko ogledali utrinke dopoldanskega dela v videoposnetku, v katerem smo se lahko tudi videli, kako delamo. Opazili smo, da ima kamera Brina zelo rada. V drugem vadbenem času, ki je bil tudi dolg 50 minut, smo popravili nekaj napak. Brin in Žak sta bila uspešna, midva z Aleksandrom sva ponosno nadaljevala pot. Prišel je tretji in zadnji vadbeni čas, v katerem so nam dodelili zadnje točke. Zadnja možnost opravljanja misije je bila za najino ekipo zelo zadovoljiva in bila sva zelo zelo vesela, za “Teletne” pa je bil to na žalost slabši poskus, saj jima je robot začel “plesati” po površini. Vseeno nista ostala brez točk, saj sta uspešno opravila prvo nalogo in dobila bonus točke zaradi nepodrtega zidu. Od veselja za najinega robota sem začel skakati in hoditi gor in dol po dvorani. Tudi profesor je bil vesel. Ponosen sem na rezultate, saj smo kljub zelo kratkem času v šoli in tudi na dogodku dosegli 5. in 6. mesto, kar ni visoko, ni pa tudi najslabše.

Tekmovanje nam je prineslo veliko izkušenj in zelo veliko doživetje. Ves dan je bil zelo zabaven in ni nam bilo dolgčas. Odločili smo se, da bomo sodelovali tudi v naslednjem letu, saj ne smemo obupati, da lahko spoznamo, kaj pomeni dosežek. Upam, da sem s tem besedilom še koga prepričal, da bi se pridružil tekmovanju. Rad bi se zahvalil profesorju Reščiču, da smo tekmovali, ter sotekmovalcu Aleksandru.

Matija Komel Ferfolja, 2. Ra

Tekmovanje WRO Tekmovanje WRO Tekmovanje WRO Tekmovanje WRO Tekmovanje WRO Tekmovanje WRO Tekmovanje WRO